Vloga glavnih komponent hladilnega sušilnika
1. Hladilni kompresor
Hladilni kompresorji so srce hladilnega sistema in večina kompresorjev danes uporablja hermetične batne kompresorje. Z dvigovanjem hladilnega sredstva iz nizkega v visok tlak in neprekinjenim kroženjem hladilnega sredstva sistem neprekinjeno oddaja notranjo toploto v okolje nad temperaturo sistema.
2. Kondenzator
Funkcija kondenzatorja je hlajenje visokotlačne, pregrete pare hladilnega sredstva, ki jo izpušča kompresor hladilnega sredstva, v tekoče hladilno sredstvo, njegovo toploto pa odvzame hladilna voda. To omogoča neprekinjen postopek hlajenja.
3. Uparjalnik
Uparjalnik je glavna komponenta za izmenjavo toplote hladilnega sušilnika. Stisnjen zrak se v uparjalniku prisilno ohladi, večina vodne pare pa se ohladi in kondenzira v tekočo vodo ter se izpusti iz stroja, tako da se stisnjen zrak posuši. Nizkotlačna hladilna tekočina se med fazno spremembo v uparjalniku spremeni v nizkotlačno paro hladilnega sredstva, ki med fazno spremembo absorbira okoliško toploto in s tem ohladi stisnjen zrak.
4. Termostatski ekspanzijski ventil (kapilarni)
Termostatski ekspanzijski ventil (kapilarni ventil) je dušilni mehanizem hladilnega sistema. V hladilnem sušilniku se dovod hladilnega sredstva v uparjalnik in njegov regulator izvaja prek dušilnega mehanizma. Dušilni mehanizem omogoča, da hladilno sredstvo vstopi v uparjalnik iz tekočine z visoko temperaturo in visokim tlakom.
5. Izmenjevalnik toplote
Velika večina hladilnih sušilnikov ima toplotni izmenjevalnik, ki izmenjuje toploto med zrakom in zrakom, običajno cevni toplotni izmenjevalnik (znan tudi kot cevni toplotni izmenjevalnik). Glavna funkcija toplotnega izmenjevalnika v hladilnem sušilniku je, da "obnovi" hladilno zmogljivost, ki jo nosi stisnjen zrak po ohladitvi v uparjalniku, in uporabi ta del hladilne zmogljivosti za hlajenje stisnjenega zraka pri višji temperaturi, ki vsebuje veliko količino vodne pare (torej nasičen stisnjen zrak, ki se izpušča iz zračnega kompresorja, ohladi v zadnjem hladilniku zračnega kompresorja in nato loči od zraka in vode, je običajno nad 40 °C), s čimer se zmanjša toplotna obremenitev hladilnega in sušilnega sistema ter doseže namen varčevanja z energijo. Po drugi strani pa se temperatura nizkotemperaturnega stisnjenega zraka v toplotnem izmenjevalniku obnovi, tako da zunanja stena cevovoda, ki prenaša stisnjen zrak, ne povzroča "kondenzacije" zaradi temperature pod temperaturo okolice. Poleg tega se po dvigu temperature stisnjenega zraka relativna vlažnost stisnjenega zraka po sušenju zmanjša (običajno manj kot 20 %), kar je koristno za preprečevanje rjavenja kovine. Nekateri uporabniki (npr. z napravami za ločevanje zraka) potrebujejo stisnjen zrak z nizko vsebnostjo vlage in nizko temperaturo, zato hladilni sušilnik ni več opremljen s toplotnim izmenjevalnikom. Ker toplotni izmenjevalnik ni nameščen, hladnega zraka ni mogoče reciklirati, toplotna obremenitev uparjalnika pa se bo močno povečala. V tem primeru je treba za kompenzacijo energije povečati ne le moč hladilnega kompresorja, temveč je treba ustrezno povečati tudi druge komponente celotnega hladilnega sistema (uparjalnik, kondenzator in dušilne komponente). Z vidika rekuperacije energije vedno upamo, da je višja temperatura izpušnih plinov hladilnega sušilnika boljše (višja temperatura izpušnih plinov pomeni večjo rekuperacijo energije), in najbolje je, da ni temperaturne razlike med vhodom in izhodom. Vendar tega v resnici ni mogoče doseči, saj ko je temperatura vstopnega zraka pod 45 °C, ni neobičajno, da se vhodna in izhodna temperatura hladilnega sušilnika razlikujeta za več kot 15 °C.
Obdelava stisnjenega zraka
Stisnjen zrak → mehanski filtri → toplotni izmenjevalniki (sproščanje toplote), → uparjalniki → ločevalniki plina in tekočine → toplotni izmenjevalniki (absorpcija toplote), → izhodni mehanski filtri → rezervoarji za plin
Vzdrževanje in pregled: temperaturo rosišča hladilnega sušilnika vzdržujte nad ničlo.
Za znižanje temperature stisnjenega zraka mora biti temperatura izhlapevanja hladilnega sredstva prav tako zelo nizka. Ko hladilni sušilnik hladi stisnjen zrak, se na površini reber uparjalnika nabira plast kondenzata, ki spominja na film. Če je temperatura površine reber zaradi znižanja temperature izhlapevanja pod ničlo, lahko površinski kondenzat v tem primeru zmrzne:
A. Zaradi pritrditve plasti ledu z veliko manjšo toplotno prevodnostjo na površino notranjega mehurnega rebra uparjalnika se učinkovitost izmenjave toplote močno zmanjša, stisnjenega zraka ni mogoče popolnoma ohladiti, zaradi nezadostne absorpcije toplote pa se lahko temperatura izhlapevanja hladilnega sredstva še dodatno zniža, rezultat takega cikla pa bo neizogibno prinesel številne negativne posledice za hladilni sistem (kot je "stiskanje tekočine");
B. Zaradi majhnega razmika med rebri v uparjalniku se po zamrznitvi reber zmanjša površina kroženja stisnjenega zraka, v hujših primerih pa se celo blokira pot zraka, kar pomeni "blokado zaradi ledu". Skratka, temperatura rosišča pri stiskanju hladilnega sušilnika mora biti nad 0 °C. Da bi preprečili prenizko temperaturo rosišča, je hladilni sušilnik opremljen z zaščito pred energijskim obvodom (ki se doseže z obvodnim ventilom ali fluorovim elektromagnetnim ventilom). Ko je temperatura rosišča nižja od 0 °C, se obvodni ventil (ali fluorovi elektromagnetni ventil) samodejno odpre (odprtina se poveča) in nekondenzirana visokotemperaturna in visokotlačna para hladilnega sredstva se neposredno vbrizga v vhod uparjalnika (ali v ločevalno posodo plin-tekočina na vhodu kompresorja), tako da se temperatura rosišča dvigne nad 0 °C.
C. Z vidika porabe energije sistema je temperatura izhlapevanja prenizka, kar povzroči znatno zmanjšanje hladilnega koeficienta kompresorja in povečanje porabe energije.
Preučite
1. Razlika v tlaku med dovodom in izvodom stisnjenega zraka ne presega 0,035 MPa;
2. Merilnik tlaka izhlapevanja 0,4 MPa–0,5 MPa;
3. Visokotlačni manometer 1,2 MPa-1,6 MPa
4. Pogosto opazujte drenažne in kanalizacijske sisteme
Težava z operacijo
1 Preverite pred zagonom
1.1 Vsi ventili cevovodnega omrežja so v normalnem stanju pripravljenosti;
1.2 Ventil za hladilno vodo je odprt, tlak vode mora biti med 0,15 in 0,4 MPa, temperatura vode pa pod 31 °C;
1.3 Merilnik visokega tlaka hladilnega sredstva in merilnik nizkega tlaka hladilnega sredstva na armaturni plošči imata prikaze in sta v osnovi enaka;
1.4 Preverite napajalno napetost, ki ne sme presegati 10 % nazivne vrednosti.
2 Postopek zagona
2.1 Pritisnite gumb za zagon, kontaktor izmeničnega toka se zakasni 3 minute in se nato zažene, kompresor hladilnega sredstva pa začne delovati;
2.2 Opazujte armaturno ploščo, merilnik visokega tlaka hladilnega sredstva se mora počasi dvigniti na približno 1,4 MPa, merilnik nizkega tlaka hladilnega sredstva pa se mora počasi znižati na približno 0,4 MPa; v tem času je naprava prešla v normalno delovno stanje.
2.3 Ko sušilni stroj deluje 3–5 minut, najprej počasi odprite ventil za dovod zraka in nato glede na stopnjo obremenitve odprite ventil za izhod zraka, dokler ni stroj poln.
2.4 Preverite, ali sta merilnika tlaka na dovodnem in izhodnem delu normalna (razlika med odčitkoma obeh merilnikov 0,03 MPa mora biti normalna).
2.5 Preverite, ali je odtok samodejnega odtoka normalen;
2.6 Redno preverjajte delovne pogoje sušilnika, zabeležite tlak vstopnega in izstopnega zraka, visoki in nizki tlak hladnega premoga itd.
3 Postopek zaustavitve;
3.1 Zaprite ventil za izpust zraka;
3.2 Zaprite ventil za dovod zraka;
3.3 Pritisnite gumb za zaustavitev.
4 Previdnostni ukrepi
4.1 Izogibajte se dolgotrajnemu teku brez obremenitve.
4.2 Kompresorja hladilnega sredstva ne zaganjajte neprekinjeno, število vklopov in izklopov na uro pa ne sme biti večje od 6-krat.
4.3 Za zagotovitev kakovosti oskrbe s plinom je treba upoštevati vrstni red vklopa in izklopa.
4.3.1 Zagon: Preden odprete zračni kompresor ali dovodni ventil, pustite sušilnik delovati 3–5 minut.
4.3.2 Izklop: Najprej izklopite zračni kompresor ali izpustni ventil in nato izklopite sušilnik.
4.4 V cevovodnem omrežju, ki se razteza na vhodu in izhodu sušilnika, so obvodni ventili, obvodni ventil pa mora biti med delovanjem tesno zaprt, da se prepreči vdor neobdelanega zraka v omrežje zračnih cevi za napeljavo.
4.5 Zračni tlak ne sme presegati 0,95 MPa.
4.6 Temperatura vstopnega zraka ne presega 45 stopinj.
4.7 Temperatura hladilne vode ne presega 31 stopinj.
4.8 Ne vklapljajte naprave, ko je temperatura okolice nižja od 2 °C.
4.9 Nastavitev časovnega releja v električni krmilni omarici ne sme biti krajša od 3 minut.
4.10 Splošno delovanje, dokler upravljate gumba »start« in »stop«
4.11 Ventilator hladilnega sušilnika z zračnim hlajenjem krmili tlačno stikalo in normalno je, da se ventilator ne vrti, ko hladilni sušilnik deluje pri nizki temperaturi okolice. Ko se visoki tlak hladilnega sredstva poveča, se ventilator samodejno zažene.
Čas objave: 26. avg. 2023